|
|
| Prenapetostna zaščita |
 |
Gospodarska škoda zaradi prenapetosti
Eden izmed stebrov tehnološkega napredka je visoko razvita možnost, da se informacije električno porazdelijo, shranijo in obdelajo. Zaradi izpopolnjenih merilnih, krmilnih in regulacijskih naprav pri proizvodnih procesih in ker je tehnika elektronske obdelave podatkov s telekomunikacijami vred skrajno hiter in zanesljiv pripomoček, je industrija sposobna izdelati vrhunske izdelke in dosegati visokokvalificirane storitve. Uporaba moderne elektronike in elektronske obdelave podatkov pa se še zdaleč ne omejuje več na področje industrije, ampak je za vsakega izmed nas postala samoumevna tudi v obrti in na zasebnem področju. Negativni spremljajoči pojav tega razvoja so vse večje težave zaradi elektromagnetne združljivosti (EMC), torej zaradi motenj elektronskih aparatov in naprav zaradi nezaželenega medsebojnega vplivanja. Ti problemi naraščajo z enako hitrostjo kakor pogostnost uporabe občutljivih naprav, katerih omrežje in integracijska gostota mikroelektronike se večata. Del področja EMC je zaščita pred atmosferskimi in prenapetostnimi udari. Njena naloga je, da preprečuje uničenje elektronskih naprav.
EMC-zasnova zaščitnih območij za strelo
Spoznanja raziskav o streli in tehniki zaščite pred prenapetostmi so v zadnjih letih nasploh pripomogla k večstopenjski zasnovi zaščite za napajalna, merilna, krmilna, regulacijska in informacijska omrežja z oznako EMC-zasnova zaščitnih območij pred strelo [sl. 2]. Ta koncept zgradbo razdeli na različna zaščitna območja. Območje 0 je pri tem nezaščiteno območje zunaj zgradbe. Tam se ob udarih pojavljajo največji udarni tokovi. Območji 0/B in 1 sta ščiteni pred neposrednim udarom strele (npr. z armiranjem zgradbe ali s kovinsko strešno prevleko), vendar sta nezaščiteni pred vsemi posrednimi vplivi direktnega udara strele. Zaradi tega se tu lahko pojavlja reducirani delni tok strele. Ščiteno območje 2 (zaradi praktičnih razlogov običajno vsako napravo, ki jo je treba ščititi, vzamemo kot območje 2 ali več) se zaščiti toliko, da se znotraj njega ne more pojavljati uničenje zaradi neposrednega in posrednega vpliva strele. Vse električne vode, ki prečkajo mejo območja, je treba zaščititi z odvodniki, in sicer mesta nastanka motnje. Primerni odvodnik izberemo glede na napetostno trdnost naprave, ki jo je treba zaščititi, glede na frekvenco prenašanja signalov in glede na zmogljivost odvajanja udarnega toka. Iz tega je razvidno, da je uporaba odvodnikov večstopenjska in selektivna. Pri tem so nivoji zaščite območja 0/B oziroma 1 (glavni razdelilnik) proti območju 2, 3 (naprava, ki jo je treba zaščititi) nižja in potrebna zmogljivost odvajanja manjša. Odvodnike praviloma namestimo v glavne razdelilnike in podrazdelilnike pa tudi neposredno na napravo, ki jo je treba zaščititi.
|
|
|
|
| Promotion |
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
